Nekdanji moldavski predsednik Igor Dodon je izjavil, da je sedanja oblast pod vodstvom Maje Sandu državo pripeljala v globoko krizo. Dodal je, da je država na robu bankrota in da je gospodarstvo v stanju kome.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Turški predsednik Erdoğan in ruski predsednik Putin sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o razmerah v Gazi in Ukrajini. Poleg tega sta se dotaknila dvostranskega sodelovanja ter regionalnih in globalnih vprašanj.

Po zmagi proevropske stranke PAS v Moldaviji je Aleksander Dugin, znan kot "Putinov ideolog", zagrozil državi z vojno. Dugin ocenjuje, da so pro-ruske sile v Moldaviji, vključno z blokom "Victoria" Ilana Šora in PSRM Igorja Dodona, šibke in so izgubile boj proti proevropski formaciji. Dugin poziva k radikalnim pro-ruskim spremembam in grozi z nadaljnjimi konflikti.

Donald Trump naj bi nakazal prenos odgovornosti za vojno v Ukrajini na Evropo, pri čemer naj bi izkoristil situacijo za lastno politično korist. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru na Valdaju izpostavil stališča Moskve o ključnih vprašanjih. Zaradi proračunske krize v Washingtonu naj bi prihajalo do zamud pri pošiljanju orožja Ukrajini.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

V Moldaviji, državi, ki meji na Ukrajino, je vladajoča, proevropska stranka prevzela zgodnje vodstvo na volitvah. Stranka je obtožila Rusijo, da širi dezinformacije, da bi volivce odvrnila od Evropske unije. Predsednica Maia Sandu je obsodila rusko vmešavanje, vključno z nakupovanjem glasov in dezinformacijami na družbenih omrežjih. Proruska opozicija pod vodstvom Igorja Dodona poziva k mobilizaciji kljub napetostim in obtožbam o manipulaciji volitev.

Moldavska policija je v pripravljenosti zaradi informacij, da naj bi nekaterim posameznikom obljubili denar za udeležbo na protestu v ponedeljek v Kišinjevu. Obstajajo tudi poročila o bonusih za tiste, ki pripeljejo prijatelje. Nacionalna policija je opozorila, da ima informacije o skupinah, ki naj bi načrtovale izgrede in destabilizacijo v glavnem mestu med protestom, ki je napovedan za 29. september.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

V Čačku so potekali protesti zaradi pretepanja občanov na nedeljskem protestu. Aretiranih je bilo pet oseb, med njimi lokalni funkcionar SNS, za enim napadalcem policija še traga. V Podgorici pa bo potekal shod podpore aretiranim.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je napovedal, da bo ponovno zaprosil za moldavsko državljanstvo, ki mu ga je odvzel nekdanji predsednik Igor Dodon. Băsescu je pojasnil, da je s tem počakal do konca volitev v Moldaviji. Izrazil je prepričanje, da bodo proevropske stranke zmagale na volitvah in da bi bil Ion Ceban lahko dober zaveznik Maie Sandu.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so jih zaznamovale obtožbe o ruskem vmešavanju. Predsednica Maia Sandu je pozvala volivce, naj se ji pridružijo, saj je prihodnost države "v nevarnosti". Igor Dodon, nekdanji predsednik in sopredsednik Bloka socialistov in komunistov, pa je napovedal protest opozicije 29. septembra. Policija opozarja na možne destabilizacije.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Nekdanji proruski predsednik Igor Dodon, sopredsednik volilnega bloka "Patriotski", je pozval državljane Moldavije k udeležbi na protestu pred parlamentom v ponedeljek, da bi "branili glasove" zaradi domnevnih volilnih prevar. Moldavski mediji poročajo, da proruske sile organizirajo plačane proteste v Kišinjevu. Ursula von der Leyen je izrazila olajšanje EU nad izidom volitev v Moldaviji in dejala, da je Moldavija izbrala Evropo, demokracijo in svobodo, ter da so vrata EU odprta.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so potekale v ozračju obtožb o ruskem vmešavanju. Premier Moldavije je izjavil, da Rusija načrtuje "elektronski državni udar", in izrazil pripravljenost na vse scenarije. Predsednica Maia Sandu je obtožila Rusijo poskusov vplivanja na volitve s podkupovanjem in dezinformacijami. Nekdanji predsednik Igor Dodon je obtožil Zahod vmešavanja v volilno kampanjo in pozval ljudi na proteste po volitvah. Obtožil je tudi aktualno predsednico Maio Sandu, da je nakazala možnost razveljavitve volitev.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.

Rusija se ponovno poskuša vmešavati v volitve v Moldaviji. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, si ruska propaganda prizadeva diskreditirati proevropsko predsednico Maio Sandu. Rusija naj bi vplivala na rezultate volitev s ponarejenimi anketami, 'deepfake' videi in lažnimi članki, za kar naj bi porabila več sto milijonov evrov. Moldavske volitve naj bi bile 'testno območje' za ruske dezinformacije.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Evropska unija in Rusija sta v Moldaviji na preizkušnji. Stranka Maie Sandu se bori za ohranitev parlamentarne večine, medtem ko Rusija stopnjuje kampanje kupovanja glasov in dezinformiranja. Rusija je protestirala pri Moldaviji zaradi zavrnitve akreditacije ruskih predstavnikov kot opazovalcev na parlamentarnih volitvah. Donald Trump pa naj bi obljubil konec vojn, posebej v Ukrajini.

Romunski premier Ilie Bolojan se je med obiskom v Kišinjovu srečal s predsednico Maio Sandu, s katero sta razpravljala o krepitvi sodelovanja na področjih infrastrukture in energetike, s poudarkom na energetskih povezavah. Sandujeva je zanikala obtožbe o vpletanju vlade v Kišinjovu v romunske predsedniške volitve. Bolojan je izrazil podporo evropski prihodnosti Moldavije.

Po tem, ko je Vladimir Voronin v oddaji na TV8 izjavil, da naj bi bilo v "kulioku" Vladimirja Plahotniuca 860.000 evrov, so Dodonovi ljudje začeli napadati in žaliti nekdanjega predsednika Voronina. Poslanec Grigore Novac je Voronina žalil zaradi razkritij o "črni vreči", ki jo je Dodon prejel od Plahotniuca. Razkritje naj bi povzročilo napetosti znotraj koalicije.

Na desettisoče ljudi se je zbralo v Kišinjevu na protestu proti vladavini Maje Sandu. Demonstracije je organiziral volilni blok, ki ga sestavljajo Stranka socialistov, Komunistična partija ter stranki "Prihodnost Moldavije" in "Srce Moldavije". Med pomembnejšimi udeleženci so bili bivši predsedniki Igor Dodon in Vladimir Voronin ter bivši premier Vasile Tarlev. Dogodek je bil prvi skupni shod na novo združenih prorusko usmerjenih strank.